ultrazvok srca

Neinvazivna in neškodljiva preiskava

 

Ultrazvok srca, tudi znan kot ekokardiografija, je neinvazivna medicinska metoda, ki se uporablja za pregled in oceno delovanja omenjenega organa. Gre za preprost, varen in učinkovit postopek, ki se izvaja z uporabo ultrazvočnih valov. Ultrazvok srca se lahko uporablja za diagnosticiranje številnih bolezni, kot so: hipertenzija (visok krvni tlak), ateroskleroza (zamašitev arterij), srčni infarkt, srčna napaka in miokarditis (vnetje srčne mišice).

Kako poteka?

ultrazvok srcaUltrazvok srca se izvaja na ambulantni osnovi in ne zahteva nobenega posebnega pripravljalnega postopka. Pacient leži na boku na mizi. Senzor emitira ultrazvočne valove, ki prodrejo skozi kožo in tkiva, in posredujejo podatke o stanju organa. Pacient lahko pije in jé kot običajno in vzame svoja zdravila, če jih jemlje, razen če zdravnik ne odredi drugače. Priporočljivo je, da pacient prinese s seboj vso dokumentacijo o predhodnih pregledih in da pozna zdravila, ki jih jemlje in v kakšnih odmerkih. Postopek je neboleč in pacient lahko po njem takoj nadaljuje s svojim vsakdanjim življenjem. Ultrazvok srca je koristen in učinkovit način za oceno stanja tega organa in za diagnosticiranje bolezni. Če imate kakršnakoli zdravstvena vprašanja ali skrbi glede svojega stanja, se posvetujte z zdravnikom.

Odkrivanje težav

ultrazvokUltrazvok srca se lahko izvaja tudi med nosečnostjo za spremljanje zdravja ploda in za oceno stanja omenjenega plodovega organa. To je pomembno, saj lahko srčne težave pri plodu vplivajo na njegovo zdravje in razvoj. Izvaja se lahko tudi za spremljanje učinkov zdravljenja in za oceno učinkovitosti terapije pri bolnikih s srčnimi boleznimi. V nekaterih primerih lahko odkrije težave, ki bi sicer bile težko diagnosticirati z drugimi metodami, kot so rentgenski žarki ali magnetna resonanca (MRI). Omenjena preiskava je tudi cenovno dostopna in enostavna za izvajanje, zato je pogosto prva izbira za pregled organa. Čeprav je preiskava zelo učinkovit način za pregled organa, obstajajo tudi nekatere omejitve. Na primer, ne more prodreti globoko v telo, zato je lahko težje diagnosticirati težave, ki se nahajajo globlje v telesu. V takih primerih se lahko uporabijo druge metode, kot je MRI.