Ali ste vedeli, da so bili uhani nekoč pretežno moški nakit? Uhani so priljubljeni že več kot 7000 let in izvirajo iz starodavne Azije.

Egipčani so nekoč nosili uhane, ki so kazali na to, da so bogati ali višjega razreda. V starem Rimu so uhane nosili samo sužnji, v stari Grčiji pa prostitutke. Tisti v Rimu in Grčiji, ki pa so bili bogati, so za izraz svojega družbenega statusa nosili uhane z biseri in drugimi dragimi kamni.

V Evropi v času srednjega veka se je priljubljenost uhanov menjavala. So bila obdobja, ko so bili moški uhani priljubljeni in obdobja, ko so bili iz mode. V 13. stoletju pa je katoliška cerkev prepovedala prebadanje ušes v skladu z dogmo, da ljudje ne morejo spreminjati svojega telesa, ustvarjenega po božji podobi. Takrat so zlati in srebrni uhani postali priljubljeni med tatovi, pirati in nižjim slojem.

Kmalu po renesansi so se ljudje odvrnili od cerkvenih pravil. Prebodena ušesa smo tako lahko videli pri mladih fantih, otrocih samohranilk, katerih mož je bil ubit, ali pa na desnem ušesu edinega dečka v družini. Moški, ki je lahko nosil uhane na obeh ušesih, je bil zadnji v svoji družinski liniji in se ni smel bojevati v času vojne, da družinsko ime ne bi za vedno izginilo.

Sčasoma pa so uhani postali manj priljubljeni pri moških in bolj priljubljeni pri ženskah. Mnoge ženske so se odločale za nošenje uhanov, da bi dopolnile svoj obraz in poudarile oblačila, ki jih nosijo. Uhani namreč optično »popravijo« ali dopolnijo videz, dolgi uhani po navadi podaljšajo obraz in vrat, medtem ko uhani z geometrijskimi oblikami po navadi izostrijo lastnosti. Mladi fantje se pogosto odločijo prebosti eno uho, včasih pa oba.

Danes so pirsingi zelo priljubljeni med moškimi in ženskami ne samo v ušesih, ampak tudi na drugih delih telesa.